Novi igralci pokra pogosto pravijo, da je sreča odločilni dejavnik pri tem, ali zmagamo ali izgubimo. Kanček sreče je sicer v veliko pomoč, v resnici pa skoraj zagotovo odločajo napake, storjene pri igri. Napake so lahko različne, od osnovnih do takih, ki jih kdaj pa kdaj naredijo celo profesionalni igralci.
Začetniki kakopak delajo veliko napak. Nanje zelo pogosto vpliva gledanje iger pokra po televiziji ali v drugih medijih. Toda ne zavedajo se, da je 80–90 % posnetkov igranja pokra iz teh virov spremenjenih v montaži, in zato predvidevajo, da je pomembno igrati veliko število kombinacij. Pri odločitvi, ali naj stavo izenačijo (»call«) ali odklonijo podajanje stave (»check«), se običajno zanašajo na intuicijo, kar je pri začetnikih praviloma slaba zamisel. Na začetku je pomembno predvsem to, da igramo pretežno najmočnejše kombinacije (pare od dveh asov (AA) do dveh sedmic (77), pa tudi para as-kralj (AK) in as-kraljica (AQ)) in da obvladamo matematične osnove igranja pokra. To pomeni, da je treba vedeti, koliko kart (tako imenovanih kart v kupčku »OUTS«) lahko še dobimo, da bo naša kombinacija zmagovalna. Če izgubimo igro, pri kateri se nam je zmaga zdela gotova, in če izgubimo veliko žetonov, je praviloma najbolje, da igralno mizo zapustimo. Nadihajmo se svežega zraka ali pa kaj pojejmo ali popijmo, da se lažje izognemo nepremišljenim dejanjem, ki bi lahko pomenila konec sodelovanja na turnirju.
Izjemno pomembno je, da se izognemo trmastim potezam. Na primer: nikar trmasto ne vztrajajmo in ne čakajmo na zmagovalno karto, medtem ko naši žetoni hitro kopnijo. Začetniki pogosto čakajo na zmagovalno karto, za katero se na koncu izkaže, da ni zmagovalna. Trma sicer lahko prinese kakšno zmago, skoraj zagotovo pa ne pripelje do zmage na turnirju (morda se to utegne zgoditi enkrat v življenju, vendar je možnost za to izjemno majhna).
Začetniki pogosto stežka ocenijo vrednost kart, ki jih imajo v roki. Začnejo lahko denimo z močnim parom dveh dam (QQ), toda po prvih treh odprtih skupnih kartah K (kralj), 2 (dvojka), A (as) se situacija popolnoma spremeni. Verjetnost, da bodo na tej točki dobili tretjo damo (Q), je okrog 8-odstotna. Poleg tega ne vedo niti, ali ima nasprotnik par asov (AA) ali par kraljev (KK). Če imajo dve karti enake barve, je verjetnost, da bodo dobili še dve karti enake barve, okrog 11-odstotna, vendar zmaga niti v takem primeru ni zagotovljena. Bistvenega pomena je dobra analiza igre, ki je odvisna od izkušenj pri igranju pokra. To pomeni, da se je treba prilagoditi okoliščinam v igri in se izogibati trmastim potezam – dejanja morajo temeljiti na tem, kar smo se naučili. Razmislimo še o eni fazi igre, ki začetnikom pogosto povzroča težave. Pred prvimi tremi odprtimi skupnimi kartami (»flop«) večina začetnikov le izenačuje stave, čeprav je stavo bolje zvišati in igrati agresivno. Če stavo povišajo samo, ko imajo v roki najmočnejše kombinacije kart, bodo izkušeni igralci hitro uganili njihove poteze in jim pobrali vse žetone.
Konec koncev smo vsi samo ljudje in lahko delamo napake. Če pa bi radi poskrbeli, da bo napak čim manj, moramo na igri delati. To pomeni, da je prve igre pokra najbolje igrati v okolju, kjer so začetniške izgube kar najmanjše. Poleg tega je treba proučiti vso razpoložljivo literaturo, se učiti iz lastnih napak in izboljševati svoje igranje. Če vam uspe premagati nasprotnike začetnike, ne mislite, da že znate igrati poker. Tudi to je namreč ena izmed pogostih napak novih igralcev pokra.